»Človeštvo v zahodnem svetu od renesanse naprej, ko so se cehovske delavnice prvič tržno oblikovale, v duhovnem smislu ni več napredovalo.«

»Prikazati umetnost, ki je šla skozi enako težko preizkušnjo, je bila zame magična formula. Začutila sem, da mi po žilah znova teče kri.«

»Če bi začel na tem koncu razstave, pridemo v temo, če pa tu končamo, pa pomenijo vrata vstop v svetlobo, v rojstvo, nov dan in novo življenje.«

»Mislim, da je razstava zelo lepo postavljena. Šli smo malo kronološko. Res so slike, tudi te intenzivne, postavljene nekoliko na gosto, vendar to ni nič hudega, saj jih zapirajo praviloma temnejši okvirji, ki so kot nekakšna okna. Pravzaprav so moje slike kot sporočilca v steklenici, ki se jih vrže v morje. Potem to nekdo najde, odpre in z njimi naredi, kar hoče.«

»Stojijo na piedestalih končnih uravnovešenih izkustev, ki še poudarjajo njihovo premagovanje fizikalnih zakonitosti. Pomenijo tudi bivanje v brezčasju in čas resničnega lebdenja pred zavestnim in resničnim poletom v drugačni in drugi dimenziji.«

»Umetnost je vedno naslednja možnost.«

»Taka postavitev omogoča, da raziskujemo umetnikov način dela in da razumemo, kako se je motiv razvijal in se stalno spreminjal. Borčićevo delo smo tako postavili v nov kontekst in obiskovalcem omogočili novo doživetje njegovih del.«

»Narava je kraj, kjer se umirimo, in tudi v postavitvi razstave je ta soba zamišljena kot prostor za umiritev še posebej v odnosu na prvo sobo, ki je zelo zgoščena.«

»Prepričana sem, da bi bil moj oče zelo ganjen, saj je bila Italija zanj vedno kot druga domovina.«